Prispevki v kategoriji ‘Mladina in gore’
24. Državno tekmovanje mladina in gore
Tudi letos smo se na OŠ Žiri pri planinskem krožku pripravljali na tekmovanje Mladina in gore. Z ekipo Divjih arlov (Jošt Šubic, Mark Bogataj, Nace Vegelj, Gal Likar) smo bili najprej uspešni na regijskem tekmovanju, ki je potekalo na OŠ Laze v Tuhinju. Na državnem tekmovanju na Vranskem pa smo tudi dosegli lep uspeh. Med 25 tekmujočimi ekipami smo dosegli končno 9. mesto.
Mentorica planinskega krožka Vlasta Pečelin.
V soboto, 12. januarja smo se s planinsko ekipo Divji arli odpravili na 24. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je potekalo na Vranskem.
Po prihodu na Vransko smo se najprej prijavili in dobili hrano, nato pa odšli iskat prazne stole na tribune. Malo kasneje se je začel uvodni program. Pevski zborček nam je zapel slovensko himno Zdravljico in še planinsko himno. Po kulturnem programu smo se odpravili v učilnice, kjer smo 45 minut pisali teste. Test je bil kar zahteven in zanimiv. Po odpisanem testu smo imeli kosilo in nekaj prostega časa. Ko so vsi pojedli smo odšli v kulturni dom pogledat film z naslovom Klic z gora. Film je opisoval delovanje gorskih reševalcev skozi čas. Po končanem filmu smo odšli nazaj v športno dvorano. Napočil je čas, ko so razglasili rezultate. Uvrstili smo se v finale.
Naloge in vprašanja v finalu so bila kar zahtevna. Med pavzo v finalu sta bila razkrita skrita gosta. Marija in Andrej Štremfelj sta bila prvi par, ki je skupaj preplezal »streho sveta« Mount Everest.
V finalu smo imeli vzpone in padce. Na koncu smo pristali na devetem mestu. Po finalu smo prejeli še praktične nagrade, se slikali, posloveli in odšli proti domu.
Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu, saj sem se imel zelo lepo in preživel veliko časa s svojimi prijatelji. Spoznali smo tudi nove prijatelje s katerimi smo še vedno v stiku.
Mark Bogataj, 9. c, OŠ Žiri
Regijsko tekmovanje iz znanja planinskih veščin
V soboto 12. novembra 2011, smo se učenci planinskega krožka odpravili na regijsko tekmovanje Mladina in gore v Črnuče. Pred osnovno šolo Žiri smo se zbrali ob 8.30. Posedli smo se v kombi in odpeljali proti Črnučam.
Po eni uri vožnje smo prispeli pred Osnovno šolo Črnuče. Najprej smo potrdili prijavo in odšli v večjo učilnico. Tam so nas že pričakali naši nasprotniki. Našo šolo sta zastopali dve skupini Vibram podplat (Tilen Justin, Cene Rakušček, Osi Gantar in Žan Dolenc) ter skupina Divji
Arli (Gal Likar, Žan Slabe, Simon Stanovnik in Mark Bogataj). Najprej smo si ogledali kratko predstavo o pašništvu na Veliki planini, nato pa je sledil uvodni govor ravnateljice. Po štiri skupine smo se razvrstili v učilnice, kjer je sledil test. Pisanje testov je trajalo eno šolsko uro. Po tem smo se ponovno zbrali v veliki učilnici, kjer smo imeli malico. Sledile so različne delavnice, ki so predstavljale način izdelave klobukov, petje planinskih pesmi in podobno. Ker nas je bilo zelo veliko, smo se uspeli udeležiti le glasbene delavnice. Po glasbeni delavnici smo imeli prosto, zato smo nekateri igrali poker, drugi pa enko. Po končanih delavnicah je napočil čas za razglasitev rezultatov. Ekipa Divji Arli smo dosegli zelo dobro peto mesto, skupina Vibram podplat pa so se zavihteli kar na tretje mesto. Vsi smo bili zelo veseli doseženih rezultatov, saj smo se z obema ekipama uvrstili na državno tekmovanje, ki bo v začetku naslednjega leta v Rušah. Zanj se bomo morali še bolje pripraviti kot do sedaj. Po končani razglasitvi smo se okrog druge ure odpeljali proti domu.
Rezultati regijskega tekmovanje Mladina in gore so bili zelo uspešno za našo šolo. Prav tako tudi naši občutki, ko smo se zmagoslavno vračali domov. Seveda se zavedamo, da bo za priprave na državno tekmovanje potrebno vložiti še precej dodatnega truda in dela, da se bomo poskusili približati rezultatom, ki smo jih dosegli v Črnučah.
Mark Bogataj, 8. C, OŠ Žiri
In tu za hip dotaknem se neba…
Dandanes ima vsak, pa naj bo še tako zaposlen, nekaj, s čimer in kjer se vsaj za hip dotakne svojega neba. Pa naj bo to majhen trenutek, stvar ali kraj. Ljudi je veliko vrst, prav tako tudi predstav o tem, kaj je njihovo nebo. Nekateri se za hip dotaknejo neba v fitnesih, drugi v masažnih centrih, nekateri svoje nebo najdejo med svojimi družinskimi člani ali prijatelji.
Že kot deklica sem z očetom obiskovala gore. Moja mama in oče sta že pred poroko redno zahajala v planinski raj, celo za poročno potovanje sta si omislila popotovanje po slovenskih gorah. Ljubezen do planinstva sta prenašala -in to še vedno počneta- tudi na nas, svoje otroke. Meni so bile gore všeč že od malega. Zdele so se mi tako skrivnostne in nedosegljive, tam daleč nekje na nebu, kot zvezde. Ko pa je bil vrh osvojen, sem bila ponosna sama nase, hkrati pa se mi je zdelo zanimivo, kako majhen je svet pod mano, kako visoko sem. Kadar smo z družino ali kadar sem sama z očetom zašla v gore, sva se večkrat ulegla na travo in poslušala zvoke narave. Nekoč, sem se na vrhu Črne prsti, zazrla v nebo. Zdelo se mi je, da je na dlani, da se ga dotikam. Najraje bi odplavala in tam ostala.
Rada imam mir in tišino. Gore so tako zame idealen kraj. Med potjo na vrh imam svoj čas in razmišljam. O vsem mogočem. Gore se mi zdijo drug svet, kot bi odšla v drugo deželo, ki ima namesto denarne valute in uradnega jezika svoje glasove in poseben vonj. In ta dežela mi je zelo všeč, ker imam tam svoj trenutek, svoj hip, da se dotaknem neba. Zakaj pa tega ne bi storila, če pa je nebo tako blizu, tako na dosegu roke?
Na žalost mi
zmanjkuje časa, da bi odšla v to čudovito planinsko deželo. Pričela se je šola in s tem vse obveznosti povezane z njo. Oče mi je obljubil, da bomo za obisk gora izkoristili naslednjo priložnost. Čakam dan in trenutek, v katerem se bom zopet za hip lahko dotaknila neba.
Zala Bokal, 9. B, OŠ Žiri
In tu za hip dotaknem se neba…
V smogu, puščavi pustih sivih cest,
v betonu ujeto sred´ velikih mest,
moje srce trepeče in trpi,
rešiti se vezi, poleteti ven, visoko si želi.
Zrem s sivine prašne ceste,
kam v mraku sončni žarki greste,
tam za goro, kamor moje si srce želi,
po čistem, svežem zraku, miru hrepeni.
In sklenem – zapustim to mesto,
to neljubo sivo cesto,
in odpravim se visoko, na pot,
stran od bede, teh človeških zmot.
Tu pred menoj stoji,
mnogim le kup kamenja se zdi,
pot strma grize jim kolena,
meni pa je pesem dneva.
Naporna pot je v višine,
vseeno – samo, da ven grem iz sivine,
za vsakim dežjem sonce sije,
mislim, ko pot mi izpod čela lije.
Pod mano izginila so mesta,
izginila je strašna cesta,
pred mano pa odpira se planinski raj,
ostal bi tu za vedno, nikoli šel ne bi nazaj.
Ta raj je želja mojega srca,
tu za hip dotaknem se neba,
ta kraj na nebesa mi meji,
tu moj duh se umiri.
In zopet skozi temno okno gledam,
po mestu hodim, a po gorah posegam,
razmišljam, kako to nebo, ta raj,
ponesel bi v moj domači kraj.
Zala Bokal, 9.b, OŠ Žiri
In tu za hip dotaknem se neba…
Ko hodim po hribih, spominjam se dni,
ko s starši in bratom smo se sprehajali.
Vsaka markacija pomenila nov je korak
med gozdovi, skalovjem ta ni bil nikoli enak.
Ko sem s
pljuči vdihnil gorski zrak,
me preplavil občutek je lep in mehak.
Želim si nazaj spet v tiste dni,
ko sredi planin smo se sprehajali.
Zjutraj nahrbtnik smo pripravili,
in skupaj podali se pod gore,
na koncu se še na vrhu pojavili.
To je trenutek, lepši kot vse!
Otroškega vriskanja so polne planine,
tekanja, razigranosti cele strmine.
Ko pa planine obišče mrak,
tišina zareže v ta čisti zrak.
Gams, orel, kozorog, kanja …,
to so živali, kraljice gora.
V tej mirni tišini le-te so doma,
zato ne uničimo gorskega sveta.
In tu – v hribih, planinah, gorah –
za hip dotaknem se neba.
Laura Podobnik, 9.a, OŠ Žiri
20. Tekmovanje mladina in gore
V soboto, 9. 11. 2008, je na Bledu potekalo 20. tekmovanje Mladina in gore. Naša šola je tekmovala z dvema ekipama: »Žirovski klinčki« in »Nepropustni gojzarji«. Ko smo prispeli na Bled, smo se zbrali v večnamenskem prostoru. Tekmovanje so odprli z nekaj govori in krajšo lutkovno igro. Razdelil so nas po razredih, kjer smo začeli z reševanjem testov.
Za reševanje smo imeli 45 minut. Vprašanja so bila o gorskem okolju, prvi pomoči, vremenu in zgodovini GRS. Ko je poteklo 45 minut , smo teste oddali in se odpravili na malico.
Ko smo pojedli sendvič in kremno rezino, smo odšli v delavnice. Naša skupina je najprej obiskala delavnico hip-hopice. Tu smo se sproščali z udarjanjem ob žogo. Naša naslednja delavnica je bil živalski vrt. Učiteljica biologije nam je pokazal činčilo, ježka, ščurka in še veliko drugih zanimivih stvari iz področja živalstva. V zadnji delavnici pa smo plezali po plezalni steni.
Po končanih delavnicah smo se vsi nestrpni vrnili v večnamenski prostor, kjer so razglasili rezultate. Iz naše regije se je na državno tekmovanje uvrstilo deset skupin.
Najprej je vsaka skupina prejela priznanje za sodelovanje. Za naj ime je največ točk zbrala ekipa z imenom » Gorska mafija«. Po podelitvi nagrade za naj ime ekipe, je sledil težko pričakovani trenutek. Katere ekipe se bodo uvrstile v nadaljnje tekmovanje? Iz OŠ Žiri se je naprej uvrstila skupina »Žirovski klinčki«, v kateri smo tekmovale Zala Bokal, Meta Bokal, Neža Štucin in Laura Bogataj. Uvrstitve smo bile zelo vesele, saj smo tekmovale prvič. Drugi skupini, v kateri so tekmovali Vesna Perič, David Perič, Petra Treven in Janja Likar, pa je državno tekmovanje za las ušlo.
Sodelujoče v naši ekipi se zavedamo, da je pred nami še naporno učenje in boj za čim boljši rezultat na državnem tekmovanju, ki bo v mesecu januarju v Podnanosu.
Po zaključku razglasitve smo se odpravili na ogled Blejskega gradu. Občudovali smo razgled in si ogledali muzej.
Po ogledu smo se vsi izčrpani vrnili
domov. Mislim, da nam bo ta dan ostal v lepem spominu.
Laura Bogataj, 9.b, OŠ Žiri
19. Državno tekmovanje mladina in gore v Škofji Loki
Dne, 12. januarja 2008, se je v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki odvijalo 19. državno tekmovanje Mladina in gore.
Iz Žirov smo se odpravili okoli devete ure. Pot nas je vodila proti šoli odločeni, da bomo na koncu okoli vratu imeli obešeno zlato kolajno. coreg cost Najprej kot se za vsako tekmovanje spodobi je bila priredtivev. Otroci so peli, plesali,igrali,…med njimi so se slišali tudi zvoki harmonike in kitare. Na koncu proslave so bila dodeljena navodila tekmovalcem. Razporejeni smo bili po učilnicah. Učilnice so se imenovale po okoliških hribih. Vsaka ekipa je imela svoje ime. Posamezna ekipa je poiskala svojo učilnico in že je naraščala napetost. Usedli smo se in na mizah dobili kapo in majhnega prašička za srečo. Nekaterim je malo bolj pomagal nekaterim pa malo manj. Začeli smo pisati ob 11.10. Najprej je vsaka ekipa rešila tisto, kar je znala. Za na koncu so pa pustile tiste težje. Ampak tiste težje so bile po večini narobe, ampak zanimivo nekateri odgovori so bili kljub ugibanju pravilni. Test se je pisalo 45 minut. Teh 45 minut je kmalu minilo. Napočila je ura 11.55. Takrat smo oddali vse svoje znanje napisanega na papir. Potem so se tekmovalne skupine razdelile v tri skupine, kot jim je bilo rečeno. Prva skupina je najprej http://pharmacy-7days-canadian.com/diamox-cost.html šla v Poštni
muzej Slovenije, potem plezat na umetno steno, nazadnje je pa že
pristala s kosilom na mizi. Drugi dve skupini sta http://pharmacy-online-24hour.com/rulide-online.html imeli pa drugačen razpored. Čez četrt ure je bila že razglasitev ekip, katere so se uvrstile v finale. Bilo jih je šest. Med njimi smo bili tudi http://pharmacy-online-24hour.com/loxitane-online.html Triglavčki. Nekaj minut je ostalo za obuditev spomina in pregledanega gradiva. Vsi smo bili živčni, vendar nekaj mirnih učencev je pa že bilo videti. Kmalu so na oder poklicali vseh šest ekip. Na vsaki mizi smo dobili 10 risalnih listov in svinčnik. Začelo se je. Prvo vprašanje so imele buy viagra online vse ekipe napačno. 7days pharmacy Od drugega naprej pa so se že vrstile točke na tabli. Med vsakih nekaj vprašanj je bilo malo odmora, da smo si zbistrili misli. Proti konce je bil že boj za točke. Prvi so se uvrstili Markacija team iz Podnanosa, drugo uvrščeni so bili Lakotniki iz Gornje Radgone, tretji pa smo bili Triglavčki iz Žirov. Najprej so druge skupine dobila priznanja, prvi trije pa pokal, medalje in zahvalno darilo. Na koncu je bilo še množično bliskanje pred očmi. Na prireditvi so bili župan občine Škofja Loka, predsednik PZS, planinskega društva Škofja Loka in še veliko drugih pomembnih osebnosti. Skupino Triglavčkov smo sestavljali: David Perić, Vesna Perić, Janja trileptal Likar in Petra Treven .Nato so se zmagovalne ekipe in tudi druge odpravile proti svojemu mestu.
Za regijsko tekmovanje moraš imeti nekaj znanja, a za državno tekmovanje ga rabiš več. Zmagovalne ekipe smo se z nasmehom na obrazu vrnile v svoje mesto.
Petra Treven, 8.b, OŠ Žiri